Kulturno organiziranje


Ko se želite bolj ali manj formalno organizirati na kulturnem področju, pa niste prepričani, katera oblika organiziranja bi bila najbolj primerna za vas.



STATUS SAMOZAPOSLENEGA V KULTURI

Samozaposleni v kulturi so ustvarjalci na področju kulture, ki opravljajo samostojno specializiran poklic s področja kulture kot edini ali glavni poklic.

kakšne so prednosti in slabosti statusa?

+ prispevke za socialno varnost plačuje država (če ustrezate pogojem za pridobitev te pravice)
+ posamezniki delujejo kot samostojni podjetniki brez problemov, ki jih prinaša status s.p.
+ možnost prijave na razpise, namenjene izključno samozaposlenim v kulturi
+ prejemanje dnevnega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni (pogoji in vloga)
- pravico do plačila prispevkov za socialno varnost je potrebno obnavljati na tri leta
- če vam država ne plačuje prispevkov, jih morate plačevati sami, tudi če nimate dohodkov (v takem primeru premislite ali vam status sploh koristi)

pridobitev statusa samozaposlenega v kulturi

Status samozaposlenega v kulturi lahko pridobi vsak posameznik, ki samostojno opravlja umetniško ali kakšno drugo kulturno dejavnost. Status pridobite z vpisom v razvid samozaposlenih v kulturi pod določenimi pogoji.

pogoji za vpis v razvid samozaposlenih

pogoji za tiste, ki že opravljajo poklic v kulturi:
  • samostojno opravljate specializiran ali deficitarni poklic v kulturi in niste prejemnik pokojnine, in
  • imate ustrezno strokovno izobrazbo ali
  • ste usposobljeni za opravljanje dejavnosti, kar lahko izkažete z dosedanjim delom.

Kot dokazi za opravljanje dejavnosti štejejo samo dosežki zadnjih treh let. Komisiji morate predložiti življenjepis, bibliografjo (po možnosti izpis iz COBISS) oziroma seznam del ali umetniških dosežkov, kritik in objav v strokovni literaturi, iz katerih sta razvidna obseg in kakovost vašega dela.

pogoji za diplomante:
  • Vaši študijski dosežki obetajo pomembno delovanje na področju kulture ali
  • ste študirali za deficitarni poklic, in
  • od zaključka študija oziroma strokovnega izpita, če je ta predpisan, še nista minili 2 leti.

Kot študijski dosežki štejejo dela in dosežki študentov v času študija, za katere so prejeli univerzitetno študentsko nagrado ali študentsko nagrado drugega visokošolskega zavoda na področju umetnosti in kulture ali drugi pomembni dosežki v času študija na področju umetnosti in kulture, ki se presojajo na podlagi življenjepisa, bibliografije oziroma seznama del ali umetniških dosežkov v času študija.

Seznam specializiranih poklicev v kulturi (DOCX)
Seznam deficitarnih poklicev v kulturi (DOCX)

kaj potrebujem?

  • izpolnjen obrazec za vpis v razvid samozaposlenih in potrebna dokazila:
  • življenjepis, bibliografija (po možnosti izpis iz COBISS) oziroma po letih ločen seznam del ali umetniških dosežkov ter kritike oziroma objave v strokovni literaturi v zadnjem triletnem obdobju (če obstajajo),
  • obrazec prijave poslovnih subjektov v poslovni register Slovenije ( PRS-1).

Tako izpolnjeno vlogo z vsemi prilogami pošljete priporočeno po pošti ali jo oddate osebno na Ministrstvu za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana.

Na obrazcu PRS-1 je treba izpolniti le točko 2 in 3 – ime in priimek ter naslov stalnega oz. začasnega prebivališča vlagatelja (kljub temu, da na obrazcu piše ime firme), točko 5 – davčna številka ter na drugi strani spodaj – Prijavo izpolnil: (ime in priimek, podpis ...) in točko 8 – podatki o ustanovitelju ter tako izpolnjen obrazec priložiti k vlogi za vpis v razvid samozaposlenih v kulturi.

obveznosti ob vpisu

Ob vpisu v register samozaposlenih v kulturi sprejmete nase nekaj obveznosti:

  • plačevanje prispevkov za socialno varnost (v primeru, da jih za vas ne plačuje država); obiskati morate najbližjo izpostavo Zavoda za zdravstveno zavarovanje, kjer sklenete obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje; na izpostavi Finančne uprave se dogovorite o plačevanju prispevkov za socialno zavarovanje,
  • plačevanje dohodnine (dogovorite se ob obisku najbližje izpostave Finančne uprave RS),
  • ministrstvu ste dolžni sporočati vse spremembe, ki bi lahko vplivale na vaš status, v 15 dneh od njihovega nastanka.

pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost

Hkrati s pridobitvijo statusa samozaposlenega v kulturi lahko zaprosite , da se vaši prispevki plačujejo iz državnega proračuna. Za to morate izpolnjevati določene pogoje.

Za pridobitev pravice do plačila prispevkov lahko zaprosite kadarkoli po tem, ko ste pridobili status samozaposlenega v kulturi.

pogoji

  • ste vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi
  • vaše delo v zadnjih treh letih pomeni izjemen kulturni prispevek oz. to obeta, če ste za status zaprosili po diplomi , ali
  • vaše delo zadnjih treh let pomeni prispevek k razvoju deficitarnega poklica v kulturi,
  • ste rezident Republike Slovenije za davčne namene,
  • ne presegate dohodkovnega cenzusa (za 2015 velja, da letno povprečje zadnjih treh let ne sme presegati 20.163,87 EUR bruto).

Kriteriji za izjemen kulturni prispevek (PDF)
Kriteriji za prispevek k razvoju deficitarnega poklica (PDF)

kaj potrebujem?

  • izpolnjeno Vlogo za pridobitev pravice do plačila prispevkov, ki ji priložite:
  • dokumentacijo, ki dokazuje izjemen kulturni prispevek v zadnjih treh letih, ali
  • dokumentacijo, ki dokazuje vaš pripevek k razvoju deficitarnega področja v zadnjih treh letih
  • izjavo, da ne izpolnjujete pogojev za pridobitev starostne pokojnine in pooblastilo za zastopanje v postopku pridobitve tega podatka na ZPIZ,
  • izjavo, da ste rezident Republike Slovenije in pooblastilo, da lahko Ministrstvo za kulturo te podatke pridobi od Finančne uprave RS.

Ostale podatke pridobi Ministrstvo za kulturo samo.

Vlogo oddate po pošti ali osebno na Ministrstvu za kulturo Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana.

Dokumentacija, ki dokazuje izjemen kulturni prispevek: natančen (kronološki) pregled del za zadnje triletno obdobje (in predstavitvena mapa z deli) in izkazana državna nagrada na področju kulture ali nagrada, ki jo podeljujejo primerljiva stanovska društva, primerljiva mednarodna nagrada ali priznanje, dokumentirane kritike oziroma objave v strokovni literaturi, odmevnost v domači in mednarodni javnosti (v primeru vloge za več poklicev mora biti priložen seznam del za zadnja tri leta za vsak poklic posebej).

obveznosti ob pridobitvi

Ob pridobitvi pravice do plačila prispevkov nase sprejmete tudi nekaj obveznosti:

  • Če presegate 60% bruto povprečne plače v Sloveniji, morate razliko prispevkov plačevati sami. Če torej na mesec zaslužite več kot 920 EUR bruto (podatki za leto 2015), morate sami doplačevati razliko prispevkov.
  • V 15 dneh morate ministrstvu sporočiti vsako spremembo podatkov oziroma dejstev, ki bi lahko vplivala na pravico do plačevanja prispevkov.
  • Če izgubite status samozaposlenega v kulturi, se morate sami odjaviti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, in urediti vse potrebno na Finančni upravi in AJPES-u.

trajanje pravice do plačila prispevkov

Pridobitev
  • Če ste za pravico zaprosili hkrati z vpisom v razvid samozaposlenih, bo ministrstvo odločalo o obeh zadevah hkrati. Pravica do plačila prispevka se vam bo priznala istočasno z vpisom v register, če ste do nje upravičeni.
  • Če ste že visani v razvid samozaposlenih, se vam pravica do plačila prispevkov prizna s prvim dnem naslednjega meseca.
Trajanje
  • Pravica do plačila prispevkov traja tri leta in jo je mogoče obnoviti. Trajna dodelitev te pravice velja samo starejšim od 50 let, če so bili upravičeni do plačila prispevkov vsaj 20 let.
Mirovanje
  • Zaprosite lahko za mirovanje pravice do plačila prispevkov za največ eno leto. Upravičeni razlogi so: študij, zaposlitev za določen čas, začasni odhod v tujino, bolezen, poškodba, nega družinskih članov po predpisih o zdravstvenem zavarovanju v trajanju nad 30 delovnih dni, starševski dopust po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo.
  • Za mirovanje morate zaprositi vsaj mesec dni pred želenim datumom začetka mirovanja pravice.

Civilna iniciativa

Civilna oz. ljudska iniciativa je neposredna oblika sodelovanja državljanov pri odločanju na več ravneh: na ravni občine ali na ravni države. Iniciativa se zbere okrog zadeve, na katero želi opozoriti oz. spremembe, ki jo želi doseči. Če obstaja potreba po formalni organizaciji, se lahko iniciativa brez večjih težav preoblikuje v društvo.

KAKŠNE SO PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI INICIATIVE?

+ je popolnoma neformalna oblika združevanja

+ registracija ni potrebna

+ vse zadeve se uredijo z dogovorom med pripadniki iniciative

+ ni hierarhično urejena (razen, če se pripadniki odločijo drugače)

-  iniciativa ne more pridobiti zunanjih sredstev za svoje delovanje (razen v primeru, da se organizira v društvo)

-  ker je večinoma vezana na eno določeno zadevo, inicativa po spremembi hitro razpade

KAKO JO ZAŽENEM?

  • določite zadevo, na katero želite opozoriti ali spremembe, ki jih želite doseči
  • določite obseg, v katerem želite delovati (krajevna ali četrtna skupnost, občina, država, regija)
  • določite ključne odločevalce, na katere želite vplivati (kateri uradi, ministrstva in drugi odločevalci so pristojni za področje, na katerem želite doseči spremembo)
  • da bi izboljšali sodelovanje in participacijo med člani iniciative, lahko uporabite katero od metod, popisanih tukaj:
  • določite načine, kako boste opozorili na svoje zahteve in predloge: prek javnega zborovanja, odprtega pisma, sestanka z odločevalci, delovanja na spletu ...

Društvo

Društvo je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanovite zaradi uresničevanja skupnih interesov. Društvo si samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja, odločitve o upravljanju društva pa sprejemajo članice oziroma člani društva.

Kdaj ga ustanoviti?

  • ko želite delovati samostojno kot skupina
  • kadar želite delovati nepridobitno
  • ko želite pridobivati sredstva in jih nameniti za skupne cilje, katerim sledi društvo
  • kadar želite navzven nastopiti kot pravna oseba (na ta način lahko društvo razpolaga s svojim premoženjem, zaprosi za sredstva, vstopa v pogajanja ...)
  • kadar želite svojemu smotru podeliti ime, pod katerim se boste predstavljali
  • kadar ne želite izpostaviti posameznikov, temveč namen, zaradi katerega delujete

KAKŠNE SO PREDNOSTI DRUŠTVA?

  • ni potrebno, da je pri društvu kdo zaposlen, vendar društvo lahko tudi zaposluje
  • članstvo je prostovoljno
  • članstvo ni pravica in se ne deduje
  • društvo odgovarja samo s svojim premoženjem
  • prepoznali nismo nobenih posebnih pomanjkljivosti društva

KAKO GA USTANOVIM?

  • zberi 3 polnoletne osebe
  • izberite zastopnika društva
  • izberite ime društva, sedež društva (Ime društva mora biti beseda v slovenščini ali pa izmišljena beseda. Sedež društva je lahko tudi naslov zastopnika društva.)
  • spišite statut društva
        • Vzorec statuta
        • Namen, cilji, dejavnosti:
            • Namen je odgovor na vprašanje, zakaj ste društvo sploh ustanovili in kaj želite z njim doseči v prihodnosti. Je dolgoročen in široko zastavljen cilj.
            • Cilji so opredelitve načinov, prek katerih boste dosegli namen društva. Je odgovor na vprašanje, kaj boste v društvu počeli.
            • Dejavnosti društva so zelo konkretne naloge, ki jih opravljajo člani društva ali društvo kot celota, da dosežejo cilje.

REGISTRIRAJ DRUŠTVO NA UPRAVNI ENOTI

Vlogo dobite tukaj. Vlogo lahko vložite na katerokoli upravno enoto. Pod zavihkom Možni prejemniki vloge lahko najdete tisto, ki vam je najbližje.

Ob oddaji vloge potrebujete še:

  • zapisnik ustanovnega zbora
  • en izvod temeljnega akta društva
  • seznam z osebnimi podatki ustanoviteljev (osebno ime, EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča oziroma ime pravne osebe, identifikacijska številka, sedež in naslov sedeža ter osebno ime zastopnika pravne osebe) in njihovimi lastnoročnimi podpisi
  • naslov sedeža društva
  • podatek o (nepridobitnih) dejavnostih društva in predlog za glavno (nepridobitno) dejavnost (te dejavnosti prepiši iz statuta)
  • če zastopnik društva nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji: osebno ime, EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča zastopnika društva, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča ter način zastopanja

STROŠKI

  • 31,72 evra (registracija na upravni enoti)
  • tiskanje vloge in prilog
  • prevoz do upravne enote
  • zastopnik mora na banki odpreti tekoči račun društva


Po dveh letih lahko na pristojnem ministrstvu zaprosite za podelitev statusa društva v javnem interesu, ampak samo če izpolnjuje društvo določene pogoje. 

Zavod

Zavod je pravna oseba, ki je ustanovljena za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Po organiziranosti, ustanovitvi in ostalih značilnostih gre za nekakšno mešanico med društvom in d.o.o.-jem. Kljub temu, da je narava zavoda neprofitna, lahko zavod opravlja gospodarsko dejavnost (seveda ob določenih omejitvah). Je primerna za vse, ki si želite ustanoviti d.o.o., brez da bi morali vplačati osnovni kapital.

KDAJ GA USTANOVITI?

  • kadar se želite profesionalno ukvarjati s področji vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja in drugih dejavnosti
  • ko vaš cilj ni pridobivanje dobička, temveč delo za razvoj določene dejavnosti
  • ko želite za dosego svojega cilja zaposliti druge strokovnjake s področja

KAKŠNE SO PREDNOSTI IN SLABOSTI ZAVODA?

+ zavod deluje kot gospodarska družba na neprofitnem področju

+ omogoča profesionalno delovanje na področju, ki vas zanima

- sami boste morali določiti, koliko sredstev potrebujete za ustanovitev zavoda in začetek dela

- organizacijska struktura zavoda je bolj zapletena od strukture društva (zavod mora imeti svet zavoda in strokovni svet)

KAKO GA USTANOVIM?

  • ustanovite ga lahko sami
  • izberite direktorja zavoda
  • izberite ime in sedež zavoda (Ime zavoda mora biti beseda v slovenščini ali pa izmišljena beseda. Sedež zavoda je lahko tudi naslov zastopnika zavoda.)
  • spišite akt o ustanovitvi zavoda
  • vzorec akta o ustanovitvi
  • Namen, cilji, dejavnosti:
        • Namen je odgovor na vprašanje, zakaj ste zavod sploh ustanovili in kaj želite z njim doseči v prihodnosti. Je dolgoročen in široko zastavljen cilj.
        • Cilji so opredelitve načinov, prek katerih boste dosegli namen zavoda. Je odgovor na vprašanje, kaj boste v zavodu počeli.
        • Dejavnosti zavoda so zelo konkretne naloge, ki jih opravljajo člani zavoda ali zavoda kot celota, da dosežejo cilje.
  • izpolnite sklep o imenovanju direktorja
  • izpolnite predlog za vpis zavoda v poslovni register

OVERITE AKT O USTANOVITVI ZAVODA

Akt lahko overite pri notarju (kar je dražja možnost) ali na upravni enoti, ki je pooblaščena za upravno overjanje. Pri overitvi morate biti prisotni vsi ustanovitelji, saj na upravni enoti preverijo vaše podpise na aktu o ustanovitvi, ter hkrati ugotovijo vašo istovetnost. Zato imejte pripravljene tudi veljavne osebne dokumente.

VPIŠI ZAVOD V SODNI REGISTER

Vso potrebno dokumentacijo (akt o ustanovitvi, sklep o imenovanju direktorja in predlog za vpis zavoda v poslovni register) oddate po pošti (predlagamo priporočeno pošiljko) ali osebno na vložišču okrajnega sodišča, kjer bo sedež zavoda.

Stroški

  • stroški odprtja poslovnega računa
  • stroški overitve akta o ustanovitvi (cenejše na upravni enoti)
  • tiskanje vloge in prilog
  • prevoz do upravne enote


POZOR: Pri ustanovitvi zavoda veljajo posebni predpisi glede obveznega zdravstvenega zavarovanja za ustanovitelje in direktorja, zato priporočamo, da pred ustanovitvijo zavoda pokličete na ZZZS in jih povprašate, kateri predpis velja v vašem primeru.

 

Viri: http://metinalista.si/prirocnik-za-ustanovitev-zavoda/, http://www.artservis.org/prirocnik/registracija_oblike.htm#zasebni