Sodelovanje pri odločanju na lokalni ravni


 

pobuda

Kaj je pobuda?

V pobudi oseba, ki le-to vlaga, predlaga določene ukrepe, spremembe, rešitve ipd. Vlaganje pobud je človekova pravica, ki jo varuje ustava Republike Slovenije.

Zakaj napisati pobudo

+ Pobuda je najbolj preprosta oblika sodelovanja pri odločanju, saj ne potrebujete veliko časa in znanja, da jo napišete.
+ Dobra pobuda ima lahko v najboljšem primeru velik vpliv in je uresničena, v vsakem primeru pa odločevalcem sporoča, kaj si mislite.
+ S pobudo nimate nobenih stroškov.
- Naslovnik nima neposredne dolžnosti, da na pobudo odgovori, je pravno nezavezujoča. Odgovor na peticijo je stvar politične kulture nosilcev javnih funkcij.

komu pisati, ko pišemo občini?

Ker so občine različno organizirane, se naslovnik razlikuje od občine do občine. Če ne najdete ustreznega naslovnika oziroma oddelka, pišite na splošni e-naslov občine. Uradniki so dolžni vaše sporočilo predati pristojnemu oddelku.

Primera:

  • Občina Ajdovščina ima organiziran Oddelek za okolje in prostor, kjer so navedeni kontakti pristojnih oseb za posamzna področja. Če tega oddelka ne bi imela, bi jim pobudo lahko poslali na naslov obcina@ajdovscina.si.
  • Mestna občina Ljubljana ima spletno aplikacijo http://gis1.ljubljana.si/Pobude/ kjer lahko meščani vnašajo svoje pobude.

kaj naj pobuda vsebuje?

  • Pobude so ponavadi vezane na nek problem oz. področje v pristojnosti občine, ki je urejeno pomanjkljivo ali pa sploh ni urejeno.
  • Učinkovita pobuda naj vsebuje opredelitev problema, ki je opisan kar se da podrobno, točno lokacijo, če je problem vezan na prostor, in predlog, kako naj se problem odpravi.
  • Pobuda kot instrument sodelovanja prebivalcev ni samostojno urejena niti v zakonu niti v statutih občin, za njo ni predpisana oblika niti način, kako naj se pobuda vlaga. To pomeni, da lahko pobudo v resnici vložite na kakršenkoli način želite!

želim izvedeti več

 

peticija

Kaj je peticija?

Peticija je vsaka zahteva oziroma pritožba enega ali več državljanov, naslovljena na enega ali več organov lokalne samouprave. Razlika med peticijo in pobudo je v podpisih podpornikov - pobuda postane peticija, ko jo podpiše več ljudi.

zakaj peticija?

+ Peticija, podobno kot pobuda, je nezapletena oblika sodelovanja pri odločanju.
+ Pri peticiji potrebujete samo idejo in podpise somišljenikov. Nima formalnih zahtev, niti ni nikjer določeno koliko podpisov potrebujete, da bi bila vaša peticija učinkovita.
+ Zbiranje podpisov ni zapleteno.
+ Peticijo lahko začne kdorkoli (ni potrebno, da ste polnoletni, volivec/volilka ali državljan/državljanka).
- Naslovnik nima neposredne dolžnosti, da na peticijo odgovori, je pravno nezavezujoča. Odgovor na peticijo je stvar politične kulture nosilcev javnih funkcij.
- Odgovor na peticijo ne pomeni nujno ugodnega rezultata.

Na koga naj bo peticija naslovljena?

Če ne najdete ustreznega naslovnika oziroma oddelka, pišite na splošni e-naslov občine. Uradniki so dolžni vaše sporočilo predati pristojnemu oddelku, naslovnik pa vam je dolžen na pobudo odgovoriti.

kaj mora peticija vsebovati?

Peticija nima nobenih formalnih zahtev. Navajamo le priporočilo, kaj naj bi peticija vsebovala.

Peticija je lahko napisana v obliki zahteve, predloga, prošnje, pritožbe, ugovora ali druge vloge.

Peticija naj vsebuje:
- vaše ime, priimek in točen naslov (ulica, hišna in poštna številka ter kraj),
- naslov zadeve, na katero se peticija oziroma vloga nanaša,
- vsa pomembna dejstva, ki se nanašajo na zadevo,
- vaš zahtevek oziroma predlog in
- vaš podpis.

Seveda je peticiji potrebno priložiti tudi podpise podpornikov. Ni minimalne zahteve, koliko podpisov naj bo priloženih peticiji. Seveda velja, da več kot jih je, večjo moč ima peticija.

Po mnenju Informacijske pooblaščenke je največ, kar lahko občine zahtevajo od podpornikov peticije, navedba osebnega imena, naslova prebivališča in podpis. Drugih osebnih podatkov niste dolžni izdajati.

kako zbirati podpise za peticijo?

  • Podpise peticije se lahko zbira v kakršnikoli obliki, tudi prek spleta.
  • Uporabite lahko različna brezplačna spletna orodja (npr. http://www.pravapeticija.com/ in http://www.avaaz.org/en/) ali pa podpise zbirate na ulici.
  • Od podpisnikov ne zahtevajte več osebnih podatkov, kot jih potrebujete. Največ, kar je potrebno, je ime, priimek,naslov in podpis; najmanj pa podpis v kakršnikoli obliki.

želim izvedeti več

 

ljudska iniciativa

Kaj je ljudska iniciativa?

Ljudska iniciativa je formalizirana oblika neposredne demokracije, s katero volivci v občini zahtevajo izdajo ali razveljavitev aktov občine ali druge odločitve organov občine.

zakaj vložiti ljudsko iniciativo?

Ljudska iniciativa povsem nedvoumno sporoča voljo (najmanj) petih odstotkov volivcev v občini.
Ljudsko iniciativo, ki je podprta z dovolj podpisi, mora obravnavati pristojen občinski organ, je pravno zavezujoča.
Postopek vzpostavitve je nekoliko zapleten in dolgotrajen.
Ljudske iniciative ne morejo podpisati tisti, ki niso volivci, torej mladoletni, tujci brez stalnega prebivališča ali prebivalci mesta, ki imajo v občini samo začasno prebivališče.
Zbrani podpisi ne zagotavljajo uspeha iniciative, saj je končna odločitev prepuščena občinskemu svetu in vodstvu občine.

kako začeti ljudsko iniciativo?

Ljudsko iniciativo lahko začne kdorkoli.

Predlog ljudske iniciative je potrebno predložiti županu in o predlogu hkrati obvestiti občinski svet. Župan odloči, ali je iniciativa primerno oblikovana in ali ne krši nobenega zakona ali statuta občine.

Nato župan odloči o načinu dajanja podpore iniciativi. Izda akt, s katerim določi obrazec za podpisovanje in rok za zbiranje podpisov. Obrazca morata vsebovati jasno izraženo vsebino iniciative.

Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.

Večina slovenskih občin za uspeh pobude (tj. za njeno obravnavo pred občinskim svetom) predpisuje podporo petih odstotkov vseh volilcev v občini. Ta številka se lahko od občine do občine spreminja, zato jo najprej preverite v statutu občine.

kaj naj ljudska iniciativa vsebuje?

Glede na to kaj želite doseči z iniciativo (izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve) se mora razlikovati njena vsebina.

  • Če zahtevate izdajo splošnega akta ali odločitve, mora vaša zahteva vsebovati konkreten predlog splošnega akta in odločitve.
  • Če želite splošen akt ali odločitev razveljaviti ali spremeniti, morate navesti:

                  - za kateri akt gre,
                  - ali ga želite razveljaviti ali spremeniti v celoti ali samo v določenem delu,
                  - v katerem delu želite akt razveljaviti ali spremeniti, če gre za del akta,
                    predlog spremembe, če želite akt ali njegov del zgolj sprememniti.

komu poslati ljudsko iniciativo?

Ljudsko iniciativo z vsemi potrebnimi podpisi pošljete v pisarno župana vaše občine, kopijo v vednost pa tudi občinskemu svetu.

želim izvedeti več

 

referendum

Kaj je referendum?

Referendum je ena od oblik neposredne demokracije, v kateri sodelujejo vsi državljani, ki imajo pravico voliti v državni zbor.
Občani na referendumu odločajo o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.

Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne dele.

zakaj zahtevati referendum v občini?

+ Primeren, ko menite, da je akt, ki ga je sprejela občina nepravičen, povzroča težave, ustvarja probleme itd. in se s tem strinja veliko prebivalcev občine.
+ Občinski svet in župan morajo upoštevati voljo volivcev, ki so se izrekli na referendumu.
+ Za razliko od ljudske iniciative odločitev na referendumu sprejme neposredno ljudstvo.
- Zagovorniki in podporniki morate “sodelovati” dvakrat: najprej pri zbiranju podpisov za predlog za razpis referenduma, nato pa še na samem referendumu.
- Občinski svet in župan morajo voljo ljudstva spoštovati do konca tekočega mandata. Kljub temu je tudi po izteku tekočega mandata za odločevalce ponavadi politično nespametno, da bi nasprotovali izraženi volji volilcev.

kako zahtevati referendum?

1. Predložitev pobude za zbiranje podpisov za zahtevo referenduma
  • Pobudnik zahteve za razpis referenduma je lahko vsak volivec.
  • Najprej morate županu predložiti pobudo, v kateri predlagate zbiranje podpisov za izvedbo referenduma. Ob oddaji pobude morate že oblikovati referendumsko vprašanje. Vprašanje vedno nanaša na občinski akt, ki je že sprejet.
  • Pobudo je potrebno predložiti županu in o njej obvestiti občinski svet v 15 dneh po sprejemu akta.
  • Župan odloči, ali je pobuda primerno oblikovana (torej ali sta predlagano referendumsko vprašanje in njegova obrazložitev primerna in ne kršita nobenega zakona ali statuta občine).
2. Zbiranje podpisov za zahtevo referenduma
  • Župan odloči o načinu dajanja podpore iniciativi. Izda akt, s katerim določi obrazec za podpisovanje in rok za zbiranje podpisov. Obrazca morata vsebovati jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma.
  • Večina slovenskih občin predvideva, da mora pobudo za zahtevo referenduma podpisati vsaj 5 odstotkov volivcev.
  • Občinski svet mora sklicati referendum, če je pobudo podpisalo v statutu določeno število volilcev.
3. Glasovanje na referendumu
  • Če zahteva za razpis referenduma dobi zadostno podporo občinski svet razpiše referendum in določi dan referenduma. Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina volivcev, ki so se udeležili referenduma. Odločitev, sprejeta na referendumu, zavezuje občinski svet do konca mandata.

želim izvedeti več

 

zbor občanov

Kaj je zbor občanov?

Občani na zboru občanov obravnavajo posamezne zadeve, oblikujejo stališča, dajejo predloge, pobude in mnenja ali odločajo.
Zbor občanov je najpogosteje uporabljen kot posvetovalni mehanizem županov.

kako sklicati zbor občanov?

Zbor občanov skliče župan občine za vso občino ali njen posamezni del. Župan mora sklicati zbor občanov, če tako zahteva vsaj 5 odstotkov volivcev v občini ali njenem posameznem delu.

Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati:

  • pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava,
  • opredelitev, ali se zahteva za sklic zbora občanov nanaša celo občino ali le na njen del,
  • seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati:

                                            - ime in priimek volivca,
                                            - datum rojstva,
                                            - naslov stalnega prebivališča,
                                            - njegov podpis.

komu poslati zahtevo za sklic zbora občanov?

Zahtevo za sklic zbora občanov pošljite v pisarno župana občine.

zakaj sklicati zbor občanov?

V manjših občinah je zbor občanov učinkovito in dokaj pogosto uporabljeno orodje soodločanja in posvetovanja s skupnostjo.
Pomembna so vsa mnenja, izražena na zboru občanov, zato je pomembno, da se zbora udeležite, ne glede na to kdo je pobudnik.
Odločitve sprejete na zboru občanov ne zavezujejo mestnega sveta in župana.
Zbora občanov ne morejo zahtevati tisti, ki niso volivci, torej mladoletni, tujci brez stalnega prebivališča ali prebivalci občine, ki imajo v občini samo začasno prebivališče.

želim izvedeti več

 

samoorganizirana četrtna/krajevna skupnost

Kaj je samoorganizirana četrtna skupnost?

Samoorganizirana četrtna skupnost je neformalna oblika združevanja in sodelovanja prebivalcev, ki se uresničuje prek zborov. Zbori so srečanja, na katerih se zberejo prebivalci dela občine in debatirajo o temah, ki se jim zdijo pomembne. Gre za neformalizirano obliko javne razprave.
Mnenja, odločitve in pobude, zbrane na zborih, so dober začetek sprememb na lokalni ravni.

Hkrati pa je to dober način, kako za reševanje pridobiti pozornost širše javnosti.

zakaj organizirati zbor?

+ Zbori so učinkovito orodje za spoznavanje potreb sokrajanov, krepitev vezi in sodelovanje na ravni četrti, vasi, majhnega kraja.
+ Organizacija ‘’zbora’’ je dokaj nezahtevna.
+ ‘Zbor’’ omogoča, da javno izrazite želje, pomisleke, preloge ipd. in lahko vodi začetek pobude, ljudske iniciative, peticije, ...
+ Lokalna skupnost dovolj hitro prepozna probleme, prednostno problematiko in razvojne politike skupnosti ter določa smernice za prihodnje delovanje.
- Občinski organi na vaše zahteve formalno niso dolžni odgovoriti.
- Udeležba zahteva čas in angažma določenega števila prebivalcev.
- Zbori morajo biti dobro moderirani, da so usmerjeni k perečim temam in vodijo h konsenzu. Sicer lahko prerastejo v prepir ali monolog glasnih posameznikov.

kako organizirati zbor?

  • Večina krajev ima prostore, ki so namenjeni brezplačni uporabi za dogodke, namenjene skupnosti: z občino oz. lokalnimi društvi/zavodi se dogovorite za uporabo.
  • Zbore je najbolje organizirati vsakič na istem kraju ob istem času.
  • Določite moderatorja, ki bo skrbel za potek razprave, omogočal sodelujočim, da pridejo do besede in pazil, da se debata drži dogovorjenih tem.
  • Zbori so smiselni le, če so zasnovani kot odprta, demokratična in strpna združenja, ki se tičejo kolektivnih tem, ne pa posamičnih interesov.
  • Premislite o mehanizmih, s katerimi bi lahko posredovali svoje sklepe občini, medijem ali drugim naslovnikom, ki se jih tičejo vaši dogovori (npr. javna pisma, peticije, manifesti, okrogle mize, javne razprave).
  • Iniciativa mestni zbor je pripravila brošuro, v kateri podrobneje opisuje, kako organizirati samoorganizirano četrtno skupnost. Brošuro in dodatne informacije o zborih najdete tukaj:

             http://www.imz-maribor.org/Files/Datoteke/Pdf/Knjigica%20IMZ%20za%20web.pdf

želim izvedeti več