Sodelovanje pri odločanju na državni ravni


pobuda

Kaj je pobuda?

V pobudi oseba, ki le-to vlaga, predlaga določene ukrepe, spremembe, rešitve ipd. Vlaganje pobud je človekova pravica, ki jo varuje ustava Republike Slovenije.

kako vložim pobudo?

Prek spleta
  • Predlagam vladi: vsak državljan lahko prispeva svoje mnenje, kritiko, opozori na problem in predlaga rešitev na spletnem portalu http://predlagam.vladi.si/. Za vašo pobudo najprej glasujejo drugi uporabniki portala, nato pristojni organi ocenijo, ali je pobuda primerna in se šele nato odločijo, ali bodo pobudo odobrili ali ne. Do zdaj je bilo uspešnih 1,5 odstotka pobud.
  • Stop birokraciji: portal, kjer lahko sporočate in komentirate težave, ki jih imate z birokracijo. Namen portala je izboljšanje delovanja in poenostavitev birokracije. Komentar oziroma pobudo oddate na http://www.stopbirokraciji.si/oddajte-predlog-komentar/.
  • Sodelovanje pri pripravi predpisov: Državni organi, ministrstva in vlada vabijo tudi k sodelovanju pri pripravi predpisov na državni ravni. Predpise lahko poiščete na: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/zakonodajaIskanje.euprava. V iskalnem polju odkljukajte okence »Predpisi, ki imajo možnost oddaje komentarja«.
Klasična pobuda
  • Kljub elektronskim orodjem lahko pobudo vedno vložite tudi na klasičen način. Če vas nekaj moti ali če vidite prostor za izboljšave na katerem od področij, za katere je zadolžena država, preprosto napišete in pošljete pobudo ustreznemu ministrstvu ali drugim organom državne uprave.
  • Najbolje je, da pobude pošiljate s priporočeno pošto ali preko spletne pošte, da imate potrdilo o oddani pobudi.
  • Tudi, če pošljete pobudo napačnemu naslovniku (npr. ministrstvu, ki ni zadolženo za področje, ki ga obravnava pobuda), je vsak organ dolžan vašo pobudo posredovati pristojnemu organu.

zakaj uporabiti pobudo?

+ Pobuda je najbolj preprosta oblika sodelovanja pri odločanju.
+ Pri pisanju pobude imate proste roke – nanaša se lahko na karkoli, napisana je lahko povsem tako, kot želite.
- Državni organi niso neposredno dolžni odgovoriti na vašo pobudo, saj je ta pravno nezavezujoča. Odgovor na pobudo je stvar politične kulture nosilcev javnih funkcij.
- Odgovor na pobudo še ne pomeni, da bo pobuda tudi uresničena.

želim izvedeti več

 

peticija

Kaj je peticija?

Peticija je vsaka zahteva oziroma pritožba enega ali več državljanov, naslovljena na enega ali več državnih organov.
Razlika med peticijo in pobudo je v podpisih podpornikov - pobuda postane peticija, ko jo podpiše več ljudi.

kako zbirati podpise za peticijo?

  • Podpise peticije se lahko zbira v kakršnikoli obliki, tudi prek spleta.
  • Uporabite lahko različna brezplačna spletna orodja (npr. http://www.pravapeticija.com/ in http://www.avaaz.org/en/) ali pa podpise zbirate na ulici.
  • Od podpisnikov ne zahtevajte več osebnih podatkov, kot jih potrebujete. Največ, kar je potrebno, je ime, priimek,naslov in podpis; najmanj pa podpis v kakršnikoli obliki.

kako oddati peticijo?

Peticijo lahko oddate po navadni, elektronski pošti ali osebno pri državnemu organu za katerega menite, da je pristojen sprejeti peticijo.

Peticija naj vsebuje:
- vaše ime, priimek in točen naslov (ulica, hišna in poštna številka ter kraj)
- naslov zadeve, na katero se peticija oziroma vloga nanaša (zahteva, predlog, prošnja, pritožba, ugovor),
- vsa pomembna dejstva, ki se nanašajo na zadevo,
- vaš zahtevek oziroma predlog in
- vaš podpis.

Peticija naj bo naslovljena na primeren organ: to je lahko vlada, pristojno ministrstvo ali urad, državni zbor (na naslov peticije@dz-rs.si) ali drug državni organ.

Tudi, če pošljete pobudo napačnemu naslovniku (npr. ministrstvu, ki ni zadolženo za področje, ki ga obravnava pobuda), je vsak organ dolžan vašo pobudo posredovati pristojnemu organu.

v zvezi s čim lahko vložite peticijo oziroma vlogo?

Peticijo lahko vložite glede katerekoli teme, ki se vam zdi pomembna.

To so lahko zadeve, ki se nanašajo na človekove pravice; pravosodje; upravno, civilno ali kazensko pravo ali postopek; delovna razmerja, plače in nadomestila; zdravstveno varstvo in zavarovanje; zaposlovanje in brezposelnost; socialno varstvo in zavarovanje; invalidsko zavarovanje; urejanje prostora; varstvo okolja ipd. Seznam tem seveda ni popoln.

zakaj uporabiti peticijo?

+ Peticija, podobno kot pobuda, je nezahtevna oblika sodelovanja pri odločanju.
+ Pri peticiji potrebujete samo idejo in podpise somišljenikov. Nima formalnih zahtev, niti ni nikjer določeno koliko podpisov potrebujete, da bi bila vaša peticija učinkovita.
+ Zbiranje podpisov ni zapleteno.
+ Peticijo lahko začne kdorkoli (ni potrebno, da ste polnoletni, volivec ali celo državljan)
- Naslovnik nima neposredne dolžnosti, da na peticijo odgovori, je pravno nezavezujoča. Odgovor na peticijo je stvar politične kulture nosilcev javnih funkcij.
- Odgovor na peticijo ne pomeni nujno ugodnega rezultata.

želim izvedeti več

 

ljudska iniciativa

Kaj je ljudska iniciativa?

Ljudska iniciativa je oblika neposredne demokracije, s katero volivci zahtevajo izdajo ali razveljavitev splošnega akta (zakona, ustave, uredbe vlade itd.) ali druge odločitve državnih organov. Omejitev glede teme ljudske iniciative ni.

Na državni ravni poznamo dve vrsti ljudske iniciative: ljudsko iniciativo za sprejem ali spremembo zakona ter ljudsko iniciativo za spremembo ustave.

kakšen je postopek?

  • Najprej morate pripraviti predlog zakona ali drugega splošnega akta.
  • Nato ta predlog pošljete predsedniku državnega zbora.
  • Predsednik državnega zbora o predlogu obvesti ministrstvo, ki vodi evidenco volilne pravice in hkrati določi rok za zbiranje podpisov za podporo iniciativi. Rok ne sme biti krajši od 60 dni.
  • Ministrstvo nato določi obrazec, ki ga mora vsak podpornik podpisati pred uradnikom na najbližji upravni enoti. Podporniki lahko oddajo svoj glas podpore tudi z elektronskim podpisom preko portala e-uprava.

ljudska iniciativa za sprejem ali spremembo zakona

Ljudsko iniciativo mora podpreti najmanj pet tisoč volivcev.

ljudska iniciativa za spremembo ustave

Podpreti jo mora najmanj trideset tisoč volivcev.

zakaj uporabiti ljudsko iniciativo?

Ljudska iniciativa, podprta z zadostnim številom podpisov, ima zagotovljeno obravnavo v državnem zboru.
Ljudska iniciativa predstavlja zelo konkretno rešitev nekega problema.
Priprava vsebine predloga zakona je dokaj zapletena in zahteva dobro poznavanje zakonodaje.
Državni zbor lahko kljub zbrani podpori predlog zakona zavrne.

 

referendum

Kaj je referendum?

Referendum je ena od oblik neposredne demokracije, pri kateri sodelujejo vsi državljani, ki imajo volilno pravico. V Sloveniji poznamo štiri vrste referenduma. Volivci lahko zahtevajo eno vrsto referenduma, to je zakonodajni referendum.

kaj je zakonodajni referendum?

Zakonodajni referendum je odločanje o zakonu, ki ga je državni zbor že sprejel, vendar zakon še ni razglašen, torej še ne velja. Gre za željo državljanov, da zakon ne bo prišel v veljavo, torej da bo zavrnjen. Na referendumu se obravnava zakon kot celoto in ne njegovih posamičnih členov.

Zakonodajni referendum je lahko razpisan o vseh zakonih, razen:

  • zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč,
  • zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna,
  • zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb,
  • zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.

kako zahteveti zakonodajni referendum?

1. Predložitev pobude za zbiranje podpisov za zahtevo referenduma
  • Vsakdo lahko vloži zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma.
  • Pisna zahteva mora vsebovati jasno izraženo referendumsko vprašanje, ki je vedno formulirano na način “Ali ste za to, da se uveljavi zakon …, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne …?”.
  • Pobuda za zahtevo za razpis referenduma mora podpreti 2.500 volivcev.
  • Podpise volivcev morate zbrati v sedmih dneh po sprejetju zakona, ki vas moti.
  • Podpise volivcev zbirate na seznamu, kjer mora vsak list vsebovati referendumsko vprašanje. Podpisniki morajo navesti:

                   - osebno ime,
                   - datum rojstva,
                   - naslov in občina stalnega prebivališča,
                   - lastnoročni podpis ter
                   - datum podpisovanja seznama.

  • Zahtevo je potrebno vložiti pri predsedniku državnega zbora v sedmih dneh od sprejetja zakona.
2. Zbiranje podpisov za zahtevo referenduma
  • Predsednik državnega zbora določi datum za začetek zbiranja podpisov za razpis referenduma.
  • Zbiranje podpisov za razpis referenduma traja 35 dni.
  • Za razpis referenduma je potrebno zbrati 40.000 podpisov podpore. Podpise se zbira na posebnem obrazcu na vseh upravnih enotah. Podpis podpore je možno oddati tudi prek portala e-uprava z varnim elektronskim podpisom.
  • Zbranih 40.000 podpisov je potrebno predsedniku državnega zbora najkasneje v sedmih dneh po preteku 35-dnevnega roka za zbiranje podpisov.
3. Glasovanje na referendumu
  • Če je zahteva za razpis referenduma prejela zadostno podporo, državni zbor določi datum referenduma.
  • Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj 20% vseh volivcev.
  • Če volivci zakon na referendumu zavrnejo, njihova volja obvezuje državni zbor.

zakaj zahtevati zakonodajni referendum?

Izid referenduma nedvoumno zavezuje državni zbor.
Ne glede na izid referenduma je politično pomembno že, če vam uspe zbrati zadostno število podpisov za razpis.
Postopek za zahtevo in razpis je zelo zapleten in logistično zahteven.