Sodelovanje pri odločanju




 

pobuda

Kaj je pobuda?

V pobudi oseba, ki le-to vlaga, predlaga določene ukrepe, spremembe, rešitve ipd. Vlaganje pobud je človekova pravica, ki jo varuje ustava Republike Slovenije.

Zakaj napisati pobudo

+ Pobuda je najbolj preprosta oblika sodelovanja pri odločanju, saj ne potrebujete veliko časa in znanja, da jo napišete.
+ Dobra pobuda ima lahko v najboljšem primeru velik vpliv in je uresničena, v vsakem primeru pa odločevalcem sporoča, kaj si mislite.
+ S pobudo nimate nobenih stroškov.
- Naslovnik nima neposredne dolžnosti, da na pobudo odgovori, je pravno nezavezujoča. Odgovor na peticijo je stvar politične kulture nosilcev javnih funkcij.

komu pisati, ko pišemo občini?

Ker so občine različno organizirane, se naslovnik razlikuje od občine do občine. Če ne najdete ustreznega naslovnika oziroma oddelka, pišite na splošni e-naslov občine. Uradniki so dolžni vaše sporočilo predati pristojnemu oddelku.

Primera:

  • Občina Ajdovščina ima organiziran Oddelek za okolje in prostor, kjer so navedeni kontakti pristojnih oseb za posamzna področja. Če tega oddelka ne bi imela, bi jim pobudo lahko poslali na naslov obcina@ajdovscina.si.
  • Mestna občina Ljubljana ima spletno aplikacijo http://gis1.ljubljana.si/Pobude/ kjer lahko meščani vnašajo svoje pobude.

kaj naj pobuda vsebuje?

  • Pobude so ponavadi vezane na nek problem oz. področje v pristojnosti občine, ki je urejeno pomanjkljivo ali pa sploh ni urejeno.
  • Učinkovita pobuda naj vsebuje opredelitev problema, ki je opisan kar se da podrobno, točno lokacijo, če je problem vezan na prostor, in predlog, kako naj se problem odpravi.
  • Pobuda kot instrument sodelovanja prebivalcev ni samostojno urejena niti v zakonu niti v statutih občin, za njo ni predpisana oblika niti način, kako naj se pobuda vlaga. To pomeni, da lahko pobudo v resnici vložite na kakršenkoli način želite!

želim izvedeti več

 

peticija

Kaj je peticija?

Peticija je vsaka zahteva oziroma pritožba enega ali več državljanov, naslovljena na enega ali več organov lokalne samouprave. Razlika med peticijo in pobudo je v podpisih podpornikov - pobuda postane peticija, ko jo podpiše več ljudi.

zakaj peticija?

+ Peticija, podobno kot pobuda, je nezapletena oblika sodelovanja pri odločanju.
+ Pri peticiji potrebujete samo idejo in podpise somišljenikov. Nima formalnih zahtev, niti ni nikjer določeno koliko podpisov potrebujete, da bi bila vaša peticija učinkovita.
+ Zbiranje podpisov ni zapleteno.
+ Peticijo lahko začne kdorkoli (ni potrebno, da ste polnoletni, volivec/volilka ali državljan/državljanka).
- Naslovnik nima neposredne dolžnosti, da na peticijo odgovori, je pravno nezavezujoča. Odgovor na peticijo je stvar politične kulture nosilcev javnih funkcij.
- Odgovor na peticijo ne pomeni nujno ugodnega rezultata.

Na koga naj bo peticija naslovljena?

Če ne najdete ustreznega naslovnika oziroma oddelka, pišite na splošni e-naslov občine. Uradniki so dolžni vaše sporočilo predati pristojnemu oddelku, naslovnik pa vam je dolžen na pobudo odgovoriti.

kaj mora peticija vsebovati?

Peticija nima nobenih formalnih zahtev. Navajamo le priporočilo, kaj naj bi peticija vsebovala.

Peticija je lahko napisana v obliki zahteve, predloga, prošnje, pritožbe, ugovora ali druge vloge.

Peticija naj vsebuje:
- vaše ime, priimek in točen naslov (ulica, hišna in poštna številka ter kraj),
- naslov zadeve, na katero se peticija oziroma vloga nanaša,
- vsa pomembna dejstva, ki se nanašajo na zadevo,
- vaš zahtevek oziroma predlog in
- vaš podpis.

Seveda je peticiji potrebno priložiti tudi podpise podpornikov. Ni minimalne zahteve, koliko podpisov naj bo priloženih peticiji. Seveda velja, da več kot jih je, večjo moč ima peticija.

Po mnenju Informacijske pooblaščenke je največ, kar lahko občine zahtevajo od podpornikov peticije, navedba osebnega imena, naslova prebivališča in podpis. Drugih osebnih podatkov niste dolžni izdajati.

kako zbirati podpise za peticijo?

  • Podpise peticije se lahko zbira v kakršnikoli obliki, tudi prek spleta.
  • Uporabite lahko različna brezplačna spletna orodja (npr. http://www.pravapeticija.com/ in http://www.avaaz.org/en/) ali pa podpise zbirate na ulici.
  • Od podpisnikov ne zahtevajte več osebnih podatkov, kot jih potrebujete. Največ, kar je potrebno, je ime, priimek,naslov in podpis; najmanj pa podpis v kakršnikoli obliki.

želim izvedeti več

 

ljudska iniciativa

Kaj je ljudska iniciativa?

Ljudska iniciativa je formalizirana oblika neposredne demokracije, s katero volivci v občini zahtevajo izdajo ali razveljavitev aktov občine ali druge odločitve organov občine.

zakaj vložiti ljudsko iniciativo?

Ljudska iniciativa povsem nedvoumno sporoča voljo (najmanj) petih odstotkov volivcev v občini.
Ljudsko iniciativo, ki je podprta z dovolj podpisi, mora obravnavati pristojen občinski organ, je pravno zavezujoča.
Postopek vzpostavitve je nekoliko zapleten in dolgotrajen.
Ljudske iniciative ne morejo podpisati tisti, ki niso volivci, torej mladoletni, tujci brez stalnega prebivališča ali prebivalci mesta, ki imajo v občini samo začasno prebivališče.
Zbrani podpisi ne zagotavljajo uspeha iniciative, saj je končna odločitev prepuščena občinskemu svetu in vodstvu občine.

kako začeti ljudsko iniciativo?

Ljudsko iniciativo lahko začne kdorkoli.

Predlog ljudske iniciative je potrebno predložiti županu in o predlogu hkrati obvestiti občinski svet. Župan odloči, ali je iniciativa primerno oblikovana in ali ne krši nobenega zakona ali statuta občine.

Nato župan odloči o načinu dajanja podpore iniciativi. Izda akt, s katerim določi obrazec za podpisovanje in rok za zbiranje podpisov. Obrazca morata vsebovati jasno izraženo vsebino iniciative.

Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.

Večina slovenskih občin za uspeh pobude (tj. za njeno obravnavo pred občinskim svetom) predpisuje podporo petih odstotkov vseh volilcev v občini. Ta številka se lahko od občine do občine spreminja, zato jo najprej preverite v statutu občine.

kaj naj ljudska iniciativa vsebuje?

Glede na to kaj želite doseči z iniciativo (izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve) se mora razlikovati njena vsebina.

  • Če zahtevate izdajo splošnega akta ali odločitve, mora vaša zahteva vsebovati konkreten predlog splošnega akta in odločitve.
  • Če želite splošen akt ali odločitev razveljaviti ali spremeniti, morate navesti:

                  - za kateri akt gre,
                  - ali ga želite razveljaviti ali spremeniti v celoti ali samo v določenem delu,
                  - v katerem delu želite akt razveljaviti ali spremeniti, če gre za del akta,
                    predlog spremembe, če želite akt ali njegov del zgolj sprememniti.

komu poslati ljudsko iniciativo?

Ljudsko iniciativo z vsemi potrebnimi podpisi pošljete v pisarno župana vaše občine, kopijo v vednost pa tudi občinskemu svetu.

želim izvedeti več

 

referendum

Kaj je referendum?

Referendum je ena od oblik neposredne demokracije, v kateri sodelujejo vsi državljani, ki imajo pravico voliti v državni zbor.
Občani na referendumu odločajo o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.

Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne dele.

zakaj zahtevati referendum v občini?

+ Primeren, ko menite, da je akt, ki ga je sprejela občina nepravičen, povzroča težave, ustvarja probleme itd. in se s tem strinja veliko prebivalcev občine.
+ Občinski svet in župan morajo upoštevati voljo volivcev, ki so se izrekli na referendumu.
+ Za razliko od ljudske iniciative odločitev na referendumu sprejme neposredno ljudstvo.
- Zagovorniki in podporniki morate “sodelovati” dvakrat: najprej pri zbiranju podpisov za predlog za razpis referenduma, nato pa še na samem referendumu.
- Občinski svet in župan morajo voljo ljudstva spoštovati do konca tekočega mandata. Kljub temu je tudi po izteku tekočega mandata za odločevalce ponavadi politično nespametno, da bi nasprotovali izraženi volji volilcev.

kako zahtevati referendum?

1. Predložitev pobude za zbiranje podpisov za zahtevo referenduma
  • Pobudnik zahteve za razpis referenduma je lahko vsak volivec.
  • Najprej morate županu predložiti pobudo, v kateri predlagate zbiranje podpisov za izvedbo referenduma. Ob oddaji pobude morate že oblikovati referendumsko vprašanje. Vprašanje vedno nanaša na občinski akt, ki je že sprejet.
  • Pobudo je potrebno predložiti županu in o njej obvestiti občinski svet v 15 dneh po sprejemu akta.
  • Župan odloči, ali je pobuda primerno oblikovana (torej ali sta predlagano referendumsko vprašanje in njegova obrazložitev primerna in ne kršita nobenega zakona ali statuta občine).
2. Zbiranje podpisov za zahtevo referenduma
  • Župan odloči o načinu dajanja podpore iniciativi. Izda akt, s katerim določi obrazec za podpisovanje in rok za zbiranje podpisov. Obrazca morata vsebovati jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma.
  • Večina slovenskih občin predvideva, da mora pobudo za zahtevo referenduma podpisati vsaj 5 odstotkov volivcev.
  • Občinski svet mora sklicati referendum, če je pobudo podpisalo v statutu določeno število volilcev.
3. Glasovanje na referendumu
  • Če zahteva za razpis referenduma dobi zadostno podporo občinski svet razpiše referendum in določi dan referenduma. Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina volivcev, ki so se udeležili referenduma. Odločitev, sprejeta na referendumu, zavezuje občinski svet do konca mandata.

želim izvedeti več

 

zbor občanov

Kaj je zbor občanov?

Občani na zboru občanov obravnavajo posamezne zadeve, oblikujejo stališča, dajejo predloge, pobude in mnenja ali odločajo.
Zbor občanov je najpogosteje uporabljen kot posvetovalni mehanizem županov.

kako sklicati zbor občanov?

Zbor občanov skliče župan občine za vso občino ali njen posamezni del. Župan mora sklicati zbor občanov, če tako zahteva vsaj 5 odstotkov volivcev v občini ali njenem posameznem delu.

Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati:

  • pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava,
  • opredelitev, ali se zahteva za sklic zbora občanov nanaša celo občino ali le na njen del,
  • seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati:

                                            - ime in priimek volivca,
                                            - datum rojstva,
                                            - naslov stalnega prebivališča,
                                            - njegov podpis.

komu poslati zahtevo za sklic zbora občanov?

Zahtevo za sklic zbora občanov pošljite v pisarno župana občine.

zakaj sklicati zbor občanov?

V manjših občinah je zbor občanov učinkovito in dokaj pogosto uporabljeno orodje soodločanja in posvetovanja s skupnostjo.
Pomembna so vsa mnenja, izražena na zboru občanov, zato je pomembno, da se zbora udeležite, ne glede na to kdo je pobudnik.
Odločitve sprejete na zboru občanov ne zavezujejo mestnega sveta in župana.
Zbora občanov ne morejo zahtevati tisti, ki niso volivci, torej mladoletni, tujci brez stalnega prebivališča ali prebivalci občine, ki imajo v občini samo začasno prebivališče.

želim izvedeti več

 

samoorganizirana četrtna/krajevna skupnost

Kaj je samoorganizirana četrtna skupnost?

Samoorganizirana četrtna skupnost je neformalna oblika združevanja in sodelovanja prebivalcev, ki se uresničuje prek zborov. Zbori so srečanja, na katerih se zberejo prebivalci dela občine in debatirajo o temah, ki se jim zdijo pomembne. Gre za neformalizirano obliko javne razprave.
Mnenja, odločitve in pobude, zbrane na zborih, so dober začetek sprememb na lokalni ravni.

Hkrati pa je to dober način, kako za reševanje pridobiti pozornost širše javnosti.

zakaj organizirati zbor?

+ Zbori so učinkovito orodje za spoznavanje potreb sokrajanov, krepitev vezi in sodelovanje na ravni četrti, vasi, majhnega kraja.
+ Organizacija ‘’zbora’’ je dokaj nezahtevna.
+ ‘Zbor’’ omogoča, da javno izrazite želje, pomisleke, preloge ipd. in lahko vodi začetek pobude, ljudske iniciative, peticije, ...
+ Lokalna skupnost dovolj hitro prepozna probleme, prednostno problematiko in razvojne politike skupnosti ter določa smernice za prihodnje delovanje.
- Občinski organi na vaše zahteve formalno niso dolžni odgovoriti.
- Udeležba zahteva čas in angažma določenega števila prebivalcev.
- Zbori morajo biti dobro moderirani, da so usmerjeni k perečim temam in vodijo h konsenzu. Sicer lahko prerastejo v prepir ali monolog glasnih posameznikov.

kako organizirati zbor?

  • Večina krajev ima prostore, ki so namenjeni brezplačni uporabi za dogodke, namenjene skupnosti: z občino oz. lokalnimi društvi/zavodi se dogovorite za uporabo.
  • Zbore je najbolje organizirati vsakič na istem kraju ob istem času.
  • Določite moderatorja, ki bo skrbel za potek razprave, omogočal sodelujočim, da pridejo do besede in pazil, da se debata drži dogovorjenih tem.
  • Zbori so smiselni le, če so zasnovani kot odprta, demokratična in strpna združenja, ki se tičejo kolektivnih tem, ne pa posamičnih interesov.
  • Premislite o mehanizmih, s katerimi bi lahko posredovali svoje sklepe občini, medijem ali drugim naslovnikom, ki se jih tičejo vaši dogovori (npr. javna pisma, peticije, manifesti, okrogle mize, javne razprave).
  • Iniciativa mestni zbor je pripravila brošuro, v kateri podrobneje opisuje, kako organizirati samoorganizirano četrtno skupnost. Brošuro in dodatne informacije o zborih najdete tukaj:

             http://www.imz-maribor.org/Files/Datoteke/Pdf/Knjigica%20IMZ%20za%20web.pdf

želim izvedeti več

 

pobuda

Kaj je pobuda?

V pobudi oseba, ki le-to vlaga, predlaga določene ukrepe, spremembe, rešitve ipd. Vlaganje pobud je človekova pravica, ki jo varuje ustava Republike Slovenije.

kako vložim pobudo?

Prek spleta
  • Predlagam vladi: vsak državljan lahko prispeva svoje mnenje, kritiko, opozori na problem in predlaga rešitev na spletnem portalu http://predlagam.vladi.si/. Za vašo pobudo najprej glasujejo drugi uporabniki portala, nato pristojni organi ocenijo, ali je pobuda primerna in se šele nato odločijo, ali bodo pobudo odobrili ali ne. Do zdaj je bilo uspešnih 1,5 odstotka pobud.
  • Stop birokraciji: portal, kjer lahko sporočate in komentirate težave, ki jih imate z birokracijo. Namen portala je izboljšanje delovanja in poenostavitev birokracije. Komentar oziroma pobudo oddate na http://www.stopbirokraciji.si/oddajte-predlog-komentar/.
  • Sodelovanje pri pripravi predpisov: Državni organi, ministrstva in vlada vabijo tudi k sodelovanju pri pripravi predpisov na državni ravni. Predpise lahko poiščete na: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/zakonodajaIskanje.euprava. V iskalnem polju odkljukajte okence »Predpisi, ki imajo možnost oddaje komentarja«.
Klasična pobuda
  • Kljub elektronskim orodjem lahko pobudo vedno vložite tudi na klasičen način. Če vas nekaj moti ali če vidite prostor za izboljšave na katerem od področij, za katere je zadolžena država, preprosto napišete in pošljete pobudo ustreznemu ministrstvu ali drugim organom državne uprave.
  • Najbolje je, da pobude pošiljate s priporočeno pošto ali preko spletne pošte, da imate potrdilo o oddani pobudi.
  • Tudi, če pošljete pobudo napačnemu naslovniku (npr. ministrstvu, ki ni zadolženo za področje, ki ga obravnava pobuda), je vsak organ dolžan vašo pobudo posredovati pristojnemu organu.

zakaj uporabiti pobudo?

+ Pobuda je najbolj preprosta oblika sodelovanja pri odločanju.
+ Pri pisanju pobude imate proste roke – nanaša se lahko na karkoli, napisana je lahko povsem tako, kot želite.
- Državni organi niso neposredno dolžni odgovoriti na vašo pobudo, saj je ta pravno nezavezujoča. Odgovor na pobudo je stvar politične kulture nosilcev javnih funkcij.
- Odgovor na pobudo še ne pomeni, da bo pobuda tudi uresničena.

želim izvedeti več

 

peticija

Kaj je peticija?

Peticija je vsaka zahteva oziroma pritožba enega ali več državljanov, naslovljena na enega ali več državnih organov.
Razlika med peticijo in pobudo je v podpisih podpornikov - pobuda postane peticija, ko jo podpiše več ljudi.

kako zbirati podpise za peticijo?

  • Podpise peticije se lahko zbira v kakršnikoli obliki, tudi prek spleta.
  • Uporabite lahko različna brezplačna spletna orodja (npr. http://www.pravapeticija.com/ in http://www.avaaz.org/en/) ali pa podpise zbirate na ulici.
  • Od podpisnikov ne zahtevajte več osebnih podatkov, kot jih potrebujete. Največ, kar je potrebno, je ime, priimek,naslov in podpis; najmanj pa podpis v kakršnikoli obliki.

kako oddati peticijo?

Peticijo lahko oddate po navadni, elektronski pošti ali osebno pri državnemu organu za katerega menite, da je pristojen sprejeti peticijo.

Peticija naj vsebuje:
- vaše ime, priimek in točen naslov (ulica, hišna in poštna številka ter kraj)
- naslov zadeve, na katero se peticija oziroma vloga nanaša (zahteva, predlog, prošnja, pritožba, ugovor),
- vsa pomembna dejstva, ki se nanašajo na zadevo,
- vaš zahtevek oziroma predlog in
- vaš podpis.

Peticija naj bo naslovljena na primeren organ: to je lahko vlada, pristojno ministrstvo ali urad, državni zbor (na naslov peticije@dz-rs.si) ali drug državni organ.

Tudi, če pošljete pobudo napačnemu naslovniku (npr. ministrstvu, ki ni zadolženo za področje, ki ga obravnava pobuda), je vsak organ dolžan vašo pobudo posredovati pristojnemu organu.

v zvezi s čim lahko vložite peticijo oziroma vlogo?

Peticijo lahko vložite glede katerekoli teme, ki se vam zdi pomembna.

To so lahko zadeve, ki se nanašajo na človekove pravice; pravosodje; upravno, civilno ali kazensko pravo ali postopek; delovna razmerja, plače in nadomestila; zdravstveno varstvo in zavarovanje; zaposlovanje in brezposelnost; socialno varstvo in zavarovanje; invalidsko zavarovanje; urejanje prostora; varstvo okolja ipd. Seznam tem seveda ni popoln.

zakaj uporabiti peticijo?

+ Peticija, podobno kot pobuda, je nezahtevna oblika sodelovanja pri odločanju.
+ Pri peticiji potrebujete samo idejo in podpise somišljenikov. Nima formalnih zahtev, niti ni nikjer določeno koliko podpisov potrebujete, da bi bila vaša peticija učinkovita.
+ Zbiranje podpisov ni zapleteno.
+ Peticijo lahko začne kdorkoli (ni potrebno, da ste polnoletni, volivec ali celo državljan)
- Naslovnik nima neposredne dolžnosti, da na peticijo odgovori, je pravno nezavezujoča. Odgovor na peticijo je stvar politične kulture nosilcev javnih funkcij.
- Odgovor na peticijo ne pomeni nujno ugodnega rezultata.

želim izvedeti več

 

ljudska iniciativa

Kaj je ljudska iniciativa?

Ljudska iniciativa je oblika neposredne demokracije, s katero volivci zahtevajo izdajo ali razveljavitev splošnega akta (zakona, ustave, uredbe vlade itd.) ali druge odločitve državnih organov. Omejitev glede teme ljudske iniciative ni.

Na državni ravni poznamo dve vrsti ljudske iniciative: ljudsko iniciativo za sprejem ali spremembo zakona ter ljudsko iniciativo za spremembo ustave.

kakšen je postopek?

  • Najprej morate pripraviti predlog zakona ali drugega splošnega akta.
  • Nato ta predlog pošljete predsedniku državnega zbora.
  • Predsednik državnega zbora o predlogu obvesti ministrstvo, ki vodi evidenco volilne pravice in hkrati določi rok za zbiranje podpisov za podporo iniciativi. Rok ne sme biti krajši od 60 dni.
  • Ministrstvo nato določi obrazec, ki ga mora vsak podpornik podpisati pred uradnikom na najbližji upravni enoti. Podporniki lahko oddajo svoj glas podpore tudi z elektronskim podpisom preko portala e-uprava.

ljudska iniciativa za sprejem ali spremembo zakona

Ljudsko iniciativo mora podpreti najmanj pet tisoč volivcev.

ljudska iniciativa za spremembo ustave

Podpreti jo mora najmanj trideset tisoč volivcev.

zakaj uporabiti ljudsko iniciativo?

Ljudska iniciativa, podprta z zadostnim številom podpisov, ima zagotovljeno obravnavo v državnem zboru.
Ljudska iniciativa predstavlja zelo konkretno rešitev nekega problema.
Priprava vsebine predloga zakona je dokaj zapletena in zahteva dobro poznavanje zakonodaje.
Državni zbor lahko kljub zbrani podpori predlog zakona zavrne.

 

referendum

Kaj je referendum?

Referendum je ena od oblik neposredne demokracije, pri kateri sodelujejo vsi državljani, ki imajo volilno pravico. V Sloveniji poznamo štiri vrste referenduma. Volivci lahko zahtevajo eno vrsto referenduma, to je zakonodajni referendum.

kaj je zakonodajni referendum?

Zakonodajni referendum je odločanje o zakonu, ki ga je državni zbor že sprejel, vendar zakon še ni razglašen, torej še ne velja. Gre za željo državljanov, da zakon ne bo prišel v veljavo, torej da bo zavrnjen. Na referendumu se obravnava zakon kot celoto in ne njegovih posamičnih členov.

Zakonodajni referendum je lahko razpisan o vseh zakonih, razen:

  • zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč,
  • zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna,
  • zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb,
  • zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.

kako zahteveti zakonodajni referendum?

1. Predložitev pobude za zbiranje podpisov za zahtevo referenduma
  • Vsakdo lahko vloži zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma.
  • Pisna zahteva mora vsebovati jasno izraženo referendumsko vprašanje, ki je vedno formulirano na način “Ali ste za to, da se uveljavi zakon …, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne …?”.
  • Pobuda za zahtevo za razpis referenduma mora podpreti 2.500 volivcev.
  • Podpise volivcev morate zbrati v sedmih dneh po sprejetju zakona, ki vas moti.
  • Podpise volivcev zbirate na seznamu, kjer mora vsak list vsebovati referendumsko vprašanje. Podpisniki morajo navesti:

                   - osebno ime,
                   - datum rojstva,
                   - naslov in občina stalnega prebivališča,
                   - lastnoročni podpis ter
                   - datum podpisovanja seznama.

  • Zahtevo je potrebno vložiti pri predsedniku državnega zbora v sedmih dneh od sprejetja zakona.
2. Zbiranje podpisov za zahtevo referenduma
  • Predsednik državnega zbora določi datum za začetek zbiranja podpisov za razpis referenduma.
  • Zbiranje podpisov za razpis referenduma traja 35 dni.
  • Za razpis referenduma je potrebno zbrati 40.000 podpisov podpore. Podpise se zbira na posebnem obrazcu na vseh upravnih enotah. Podpis podpore je možno oddati tudi prek portala e-uprava z varnim elektronskim podpisom.
  • Zbranih 40.000 podpisov je potrebno predsedniku državnega zbora najkasneje v sedmih dneh po preteku 35-dnevnega roka za zbiranje podpisov.
3. Glasovanje na referendumu
  • Če je zahteva za razpis referenduma prejela zadostno podporo, državni zbor določi datum referenduma.
  • Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj 20% vseh volivcev.
  • Če volivci zakon na referendumu zavrnejo, njihova volja obvezuje državni zbor.

zakaj zahtevati zakonodajni referendum?

Izid referenduma nedvoumno zavezuje državni zbor.
Ne glede na izid referenduma je politično pomembno že, če vam uspe zbrati zadostno število podpisov za razpis.
Postopek za zahtevo in razpis je zelo zapleten in logistično zahteven.

 

 

 

kandidiranje na volitvah v občinski svet

Kaj je občinski svet?

Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Velikost občinskega sveta je odvisna od velikosti občine. Občinski svet je v mestnih občinah ponavadi imenovan mestni svet.

kako kandidirati za člana občinskega sveta?

  • Za člana občinskega sveta lahko kandidira vsak polnoleten državljan ali polnoletna državljanka Republike Slovenije. Za člana ali članico občinskega sveta lahko kandidirate v volilni enoti, v kateri imate stalno prebivališče.
  • Lahko kandidirate individualno ali pa skupaj s somišljeniki na listi.
  • Predlog kandidature pisno predložite občinski volilni komisiji najpozneje 25 dni pred dnem glasovanja do 19. ure.
  • Kandidatura oziroma lista kandidatov mora vsebovati oznako volilne enote, ime predlagatelja, ime liste kandidatov, osebne podatke kandidatov: ime in priimek, datum rojstva, poklic in delo, ki ga opravlja, naslov stalnega prebivališča, ime in priimek ter naslov stalnega prebivališča predstavnika kandidature oziroma liste kandidatov. Kandidaturi oziroma listi kandidatov morajo biti priložena pisna soglasja kandidatov in zadostno število podpisov volivcev na predpisanih obrazcih.
  • V primeru, da kandidirate na listki, ki ima na seznamu več kot enega kandidata morate poskrbeti, da vsakemu spolu pripada vsaj 40% mest na listi.
  • Glede na velikost občinskega sveta obstajajo določena posebna pravila, ki jih morate upoštevati pri zbiranju podpisov podpore. Ker seznam z velikostjo občinskega sveta ne obstaja, vam priporočamo, da se na občini pozanimate koliko članov ta šteje.

občinski svet šteje manj kot 12 članov

  • kandidate lahko določijo volivci ali politične stranke
  • kandidat oziroma lista kandidatov potrebuje podporo najmanj 1% volivcev, ki so se udeležili zadnjih rednih volitev (ta podatek je dostopen na spletni strani Državne volilne komisije: http://www.dvk-rs.si/index.php/si/volitve/lokalne-volitve) in imajo stalno prebivališče v volilni enoti, vendar v vsakem primeru potrebuje vsaj 15 podpisov podpore.

občinski svet šteje 12 ali več članov

  • kandidati lahko kandidirajo samo na listi kandidatov, ki jo podprejo volivci ali politične stranke
  • listo kandidatov lahko podprejo le volivci, ki imajo stalno prebivališče v volivni enoti. Podporo listi kandidatov mora podpisati vsaj 1% volivcev, ki so glasovali na zadnjih rednih volitvah (ta podatek je dostopen na spletni strani Državne volilne komisije: http://www.dvk-rs.si/index.php/si/volitve/lokalne-volitve), vendar ne manj kot 15 volivcev pri čemer lista ne potrebuje več kot 1000 podpisov.


zakaj kandidirati za člana mestnega sveta?

Kandidirati za člana mestnega sveta je dokaj preprosto.
V predvolilnem boju lahko opozarjate na probleme, za katere mislite, da so premalo izpostavljeni, in predlagate rešitve.
Če ste izvoljeni, imate več moči in lahko bolj neposredno rešujete probleme v vaši občini.
Da uspete, boste morali tekmovati z drugimi kandidati in prepričati zadosten odstotek volilcev.
Zavedati in upoštevati morate nove dolžnosti, ki jih nalaga status politika.
Vaše odločitve bodo lahko medijsko izpostavljene in javno kritizirane.

 

kandidiranje na županskih volitvah

Kaj je funkcija župana?

Župan predstavlja in zastopa občino, hkrati pa tudi sklicuje in vodi seje občinskega sveta, kjer pa nima pravice glasovati. Župan skrbi za objavo vseh splošnih aktov občine in pri tem skrbi za njihovo skladnost z zakoni in ustavo.

kako kandidirati za župana svoje občine?

  • Kandidira lahko vsak državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja star vsaj 18 let. Kandidat mora imeti stalno prebivališče v občini, v kateri kandidira za župana.
  • Potrebno število podpisov za kandidaturo je najmanj 2% volivcev v občini, ki so glasovali v prvem krogu na zadnjih rednih volitvah za župana, vendar ne manj kot 15 in ne več kot 2500. Podpisi se zbirajo na obrazcih, ki jih določi Državna volilna komisija (http://www.dvk-rs.si/files/files/LV-1-SLO.pdf) in morajo biti podpisani pred pristojnim organom, ki vodi evidenco volilne pravice (tj. na najbližji upravni enoti).
  • Zbrane podpise je potrebno predložiti občinski volilni komisiji najkasneje 25 dni pred datumom volitev do 19. ure.
  • Za vsako kandidaturo je potrebno pisno soglasje kandidata. Vaše pisno soglasje morate priložiti kandidaturi.
  • Pred vsakimi volitvami Državna volilna komisija objavi vse potrebne obrazce na strani (http://www.dvk-rs.si/index.php/si/volitve/lokalne-volitve).

zakaj kandidirati za župana svoje občine?

V predvolilnem boju lahko opozarjate na probleme, ki se vam zdijo pomembni in predlagate njihove rešitve. Tako lahko razširite zavedanje o vaši viziji občine.
Če ste izvoljeni za župana, imate moč, da v svoji občini dosežete velike spremembe.
Pogoji za vložitev kandidature so v večini občin milejši kot pa pogoji za zahtevo referenduma ali vložitev ljudske iniciative.
Večja moč pomeni veliko odgovornosti in nove dolžnosti.
- Vaše odločitve bodo medijsko izpostavljene in javno kritizirane.